Zdravje delavcev

> Domov > Zdravje delavcev

Zdravje delavcev

V Sloveniji že več kot 15 let sistematično spremljamo podatke o zdravju delavcev. Najpomembnejši podatki, ki se zbirajo na ravni države, so: podatki o bolniški odsotnosti (BO), poškodbah pri delu in delovni invalidnosti.

Bolniško odsotnost definiramo kot povprečni odstotek začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, nege in spremstva ter drugih vzrokov. Poleg odstotka bolniške odsotnosti uporabljamo še nekatere druge kazalnike, in sicer pogostnost, ki jo prikazujemo z indeksom frekvence, povprečno trajanje ene odsotnosti, ki jo prikazujemo z indeksom resnosti ali teže bolezni, ter srednje trajanje odsotnosti z dela na enega aktivnega zavarovanca, ki ga prikazujemo z indeksom onesposabljanja.

Poškodba pri delu je v strokovni literaturi in zakonodaji različno opredeljena, vendar pri nas v glavnem upoštevamo definicijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS 26/03), ki definira poškodbo pri delu kot poškodbo, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodbo, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo, ter tudi obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Invalidnost je definirana po istem zakonu kot spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, in ki zavarovancu zmanjšajo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Razvršča se v tri kategorije.

Podatke o BO in poškodbah pri delu spremlja Inštitut za varovanje zdravja, podatke o poškodbah pri delu spremlja tudi Inšpektorat za delo RS. Ker so podatki o poškodbah različno definirani, so tudi pridobljeni podatki različni tako po številu kot tudi po vsebini. Inšpektorat za delo spremlja podatke o poškodbah pri delu, ki zahtevajo bolniško odsotnost nad 3 dni in se zgodijo le na delu, medtem ko Inštitut za varovanje zdravja spremlja podatke tako v sklopu podatkov o bolniški odsotnosti kot tudi na obrazcu R8. Slednji vključuje podatke o poškodbi, ki se je zgodila na delu ali na poti z dela ali na delo. Podatke o delovni invalidnosti spremlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) .

Podatkov o poklicnih boleznih v Sloveniji nimamo, ker jih sistematično ne odkrivamo in jih tudi ne prijavljamo, čeprav je bil leta 2003 objavljen Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (Ur. list RS 85/03). V njem so poklicne bolezni definirane kot bolezni, ki so povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih razmer na določenem delovnem mestu ali na delu.

Ugotovimo lahko, da imamo v Sloveniji relativno veliko podatkov o kazalnikih t. i. negativnega zdravja delavcev, da se podatki zbirajo večtirno in so zato med seboj neprimerljivi in da je tak način zbiranja nepotreben in predrag. Zato je bil v projektu Phare - Razvoj sistema zdravja in varnosti pri delu (1999-2000), ki je bil narejen v sodelovanju z najbolj znanimi evropskimi strokovnjaki s tega področja, predlagan model enotnega zbiranja podatkov o poškodbah pri delu, poklicnih boleznih, bolniški odsotnosti in delovni invalidnosti, ki pa ni zaživel.

Čili za delo

S programom Čili za delo želimo osveščati, izobraževati in usposabljati delavce in delodajalce o zdravem delovnem in življenjskem slogu, da bi takšen način življenja in dela začeli postopoma tudi sami razvijati.

Preverite priporočila za
izvajanje promocije zdravja
pri delu v vašem podjetju!

Dogodki
Priročnik