Duševno zdravje

Duševno zdravje

Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot blaginjo, ki posamezniku omogoča uresničevati njegove sposobnosti, soočati se z običajnimi stresnimi razmerami, produktivno in plodno opravljati delo ter prispevati svoj delež k skupnosti. Žal podatki o negativnem zdravju kažejo, da se velik delež ljudi v sodobnem svetu ne počuti dobro in da duševne motnje vse bolj onesposabljajo našo zmožnost za delo in ustvarjalno življenje. V Evropi lahko kar okoli 10 odstotkov dolgotrajnih zdravstvenih problemov in invalidnosti pripišemo duševnim in čustvenim težavam. Ljudje z duševno motnjo tudi bolj tvegajo, da zbolijo za somatskimi boleznimi, kot so na primer srčne bolezni, kap, sladkorna bolezen, dihalne motnje, rak.

Zgovoren kazalec slabega duševnega zdravja je tudi število samomorov, saj so kar v 90 odstotkih posledica duševne motnje. V EU letno izgubimo skoraj 60.000 življenj zaradi samomora. Slovenija se glede na mednarodno primerljive podatke o umrljivosti zaradi samomorov že več desetletij uvršča med bolj ogrožene države zaradi samomora. Tako se je pri nas število samomorov dolgo gibalo med 500 in 600, v letu 2007 je začelo padati in v letu 2008, tj. v letu pred ekonomsko krizo, doseglo 408 primerov, že v naslednjem letu, ko je kriza že močno pokazala svoje zobe, pa smo vnovič začeli beležiti naraščanje, tako da se število samomorov v zadnjih treh letih giblje okoli 440 primerov.