Socialni dialog med prestrukturiranjem javnega sektorja

> Domov > Podatki, raziskave > Socialni dialog med prestrukturiranjem javnega sektorja

Socialni dialog med prestrukturiranjem javnega sektorja

Vse slabše ekonomske razmere v številnih državah zahtevajo vse bolj restriktivne spremembe, ki prinašajo številne zdravstvene težave in izzive posameznikom in delovnim organizacijam ter zahtevajo intenziven socialni dialog med vsemi ključnimi deležniki v postopkih prestrukturiranja. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) v zadnjih letih veliko pozornosti posveča raziskovanju vpliva prestrukturiranja podjetij na zdravje, zato se vključuje v številne mednarodne projekte, ki obravnavajo ta vprašanja.

Zadnji takšen projekt, ki je potekal v letih 2012 in 2013 pod naslovom »Kriza, socialni dialog in prenova pri prestrukturiranju«, je bil usmerjen v raziskovanje vloge socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj ob prestrukturiranju, v izmenjavo znanj in izkušenj med različnimi deležniki ter v oblikovanje priporočil za socialne partnerje in odločevalce. Posebna pozornost je bila namenjena prestrukturiranju javnega sektorja, s katerim se srečujemo tudi v Sloveniji.

Značilnosti prestrukturiranja v javnem sektorju

Prestrukturiranje v javnem sektorju je mogoče strniti v naslednje kategorije: zmanjševanje delovne sile, geografsko in strukturno reorganizacijo, zunanje izvajanje dejavnosti (»outsourcing«) in prehajanje v zasebne roke ter spremembe v organizacijski oziroma poklicni kulturi. Prestrukturiranje javnega sektorja v posamezni državi je odvisno od nacionalnih pravnih sistemov in značilnosti javnega sektorja, kjer imajo nekatere skupine delavcev še vedno precej zaščiteno in varno zaposlitev.

V Evropi je prestrukturiranje v javnem sektorju večinoma že potekalo v nordijskih državah (Danska, Finska, Švedska), kjer poročajo o 55- do 62-odstotni stopnji prestrukturiranja. Nasprotno pa je bila stopnja prestrukturiranja najnižja v nekaterih vzhodno- (Poljska in Bolgarija) in južnoevropskih (Italija, Španija in Grčija) državah. Med t. i. "preživelci", ki so zaposlitev obdržali, so bili predvsem tisti z visoko stopnjo izobrazbe, usposobljenostjo in poklicno strokovnostjo. Med pozitivnimi stranmi prestrukturiranja so bili poudarjeni predvsem nekateri učinki, povezani z delovnimi viri: več avtonomije, timskega dela, vpliva na organizacijo dela, kompleksnost nalog, ocena uspešnosti; boljše plačilo in udeležba pri delitvi dobička; boljši dostop do usposabljanja, predvsem z namenom boljšega obvladovanja novih dolžnosti.

Hkrati pa so se delavci v prestrukturiranih organizacijah soočali z dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na zdravje: večja intenzivnost dela; večja negotovost glede zaposlitve; višja stopnja psihosocialnega tveganja na delovnem mestu (ustrahovanje, trpinčenje itd.); zdravstvene težave, predvsem težave v duševnem zdravju (motnje spanja, stres, depresija, strah); večja stopnja absentizma in presentizma.

Postopki prestrukturiranja zahtevajo vsaj minimalno strateško razmišljanje ter ustrezno obravnavo socialnih partnerjev. Pokazalo se je, da se obe strani, tako vodstva (javnih) organizacij kot predstavniki delavcev (sindikati in sveti delavcev), nagibata k »zamegljenemu« delovanju, namesto da bi kritično presodili svoje kadrovske, finančne in druge vire, proaktivno sodelovali oziroma iskali nove možnosti ter družbeni konflikt dojemali v okviru partnerstva.

Prestrukturiranje javnega sektorja v Sloveniji

Med preučevanjem položaja na tem področju v Sloveniji je KIMDPŠ izvedel podrobnejšo analizo primerov prestrukturiranja dveh agencij v javnem sektorju.

Sogovorniki so v obeh primerih poudarili predvsem pomen ustrezne priprave in izvedbe postopka prestrukturiranja ter dobro informiranost vseh deležnikov skozi ves proces. Priprava naj zajema jasno definirana sporočila in cilje prestrukturiranja, analizo vplivov na vse vpletene (uporabnike, zaposlene…), stroškovno analizo ter analizo prednosti in slabosti.

V fazi izvedbe je ključen čas. Dovolj dolgo obdobje, da se lahko vsi vpleteni pripravijo na predvidene spremembe in jih sooblikujejo z lastnimi predlogi in rešitvami, je bistveno za uspešen proces prestrukturiranja ob pogoju, da je tudi komunikacija z notranjo in zunanjo javnostjo odprta in transparentna ter je obveščanje vseh vpletenih ustrezno, pravočasno in točno. Na doseganje stroškovne učinkovitosti in hkratnega razvoja zaposlenih pa pozitivno vplivajo tudi spodbujanje sodelovanja ter interne premestitve (menjave delovnega mesta) določenega deleža zaposlenih.

Priporočila za odgovornejše prestrukturiranje

Prestrukturiranje javnega sektorja v Sloveniji se sistematično še ni dotaknilo ključnih (večjih) podsektorjev, kot so šolstvo in zdravstvo, javna uprava, policija, obramba in nekatere storitvene dejavnosti (transport, pošta, telekomunikacije…). Kljub temu pa  analize zdravja delavcev posameznih javnih služb kažejo na hude zdravstvene posledice zaradi uvajanja določenih sprememb (npr. uvajanje novega reda ali zakona…), zato odgovornim pri pripravi tovrstnih sprememb prav tako svetujemo upoštevanje naštetih priporočil.

Če se pristop k socialnemu dialogu začne odprto, z opredelitvijo stališč in možnih izbir ter z namenom, da bi našli skupni dogovor, lahko dosežemo boljše rezultate, ki jih tudi delavci laže sprejmejo. Ne glede na to pa moramo biti v postopkih prestrukturiranja pozorni na morebitne negativne posledice, ki se kažejo v večji delovni obremenitvi, stresu in slabem zdravju zaposlenih, ter se nanje ustrezno pripraviti. Žal je ta vidik mnogokrat spregledan.

Študije primerov so tako v Sloveniji kot drugod v Evropi pokazale, da so na voljo inovativni pristopi socialnega dialoga, s katerimi je mogoče pozitivno vplivati na potek in rezultate prestrukturiranja. Intenzivnejši in bolj kakovosten socialni dialog je ključnega pomena pri uvajanju dobrih praks in družbeno odgovornega postopka uvajanja organizacijskih sprememb v javni (pa tudi v zasebni) sektor.

Čili za delo

S programom Čili za delo želimo osveščati, izobraževati in usposabljati delavce in delodajalce o zdravem delovnem in življenjskem slogu, da bi takšen način življenja in dela začeli postopoma tudi sami razvijati.

Preverite priporočila za
izvajanje promocije zdravja
pri delu v vašem podjetju!

Dogodki
Priročnik