Zdravje nižje izobraženih delavcev in zdravstvena vzgoja

> Domov > Podatki, raziskave > Zdravje nižje izobraženih delavcev in zdravstvena vzgoja

Zdravje nižje izobraženih delavcev in zdravstvena vzgoja

Uvod

Raziskava o zdravju nižje izobraženih delavcev in njihovih preferencah v zvezi z zdravstveno vzgojo je bila opravljena v okviru mednarodnega projekta Krepitev transverzalnih kompetenc nižje izobraženih delavcev, povezanih z njihovimi izbirami v zvezi z zdravjem, v okviru sprememb na trgu dela, ki je potekal od decembra 2008 do februarja 2011 v štirih državah članicah Evropske unije (v Španiji, Latviji, Sloveniji in na Poljskem) v okviru programa vseživljenjskega učenja Grundtvig.

Podatki za slovenski del raziskave so bili zbrani na vzorcu 402 delavcev. Zbiranje podatkov je potekalo septembra 2009 v obliki osebnih intervjujev na domovih anketirancev. Polovica udeležencev je imela izobrazbo, nižjo od srednješolske: sestavljali so ga t. i. nižje izobraženi delavci (NID) z (ne)dokončano osnovno šolo, osnovno šolo, izobrazbo, nižjo od poklicne, ali poklicno izobrazbo. Druga polovica udeležencev je imela vsaj srednješolsko izobrazbo, tj. zaključeno srednjo ali višjo šolo, visoko šolo, univerzitetno izobrazbo, magisterij ali doktorat znanosti. Vzorec je bil izenačen po spolu.

Povzetek ugotovitev

Raziskava je pokazala, da nižje izobraženi delavci statistično pomembno ocenjujejo svoje znanje in spretnosti bolje od uradno pridobljene izobrazbe, po drugi strani se počasneje in težje učijo tujih jezikov in dela z računalnikom, v nižjem deležu izpopolnjujejo svoje znanje itd., kar nam kaže na neskladje v njihovi zaznavi lastnih kompetenc, nerealistično visoka prepričanja o samem sebi ter defenzivno samospoštovanje. Rezultati potrjujejo ugotovitve iz literature, da imajo programi zdravstvene vzgoje in preventive bolezni večji učinek na že osveščene in višje izobražene slušatelje.

Glede načina pridobivanja znanja o zdravju zaposlenim z nižjo izobrazbo najbolj odgovarja gledanje televizije in poslušanje radijskih oddaj, torej pasivna oblika pridobivanja znanja. Če bi jih želeli pritegniti k udeležbi na posebnih izobraževanjih in usposabljanjih, bi jim morala biti ta posebej prilagojena: brezplačna, krajša od dveh ur, s prilagojenimi metodami dela in didaktičnimi pristopi, brez klasičnega preverjanja znanja in izpostavljanja v javnosti itd. Za najaktualnejšo temo s področja zdravja, o kateri bi veljalo izobraževati ljudi, se je izkazala problematika obvladovanja stresa na delovnem mestu.

Ocena lastnega zdravja, skrbi za lastno zdravje in znanja

V raziskavi smo ugotovili, da več kot 70 % delavcev ocenjuje svoje zdravstveno stanje kot dobro. NID so imeli v povprečju več kroničnih bolezni, obenem pa je bil tudi njihov finančni položaj slabši v primerjavi z višje izobraženimi anketiranci.

Z višanjem izobrazbe se je višala tudi raven znanja tujih jezikov, uporabe računalnika in interneta, pa tudi vpis v različne tečaje in branje strokovnih revij.

Skoraj 70 % anketirancev je svoje znanje s področja zdravja ocenilo kot »zelo dobro« ali »dobro«. Kljub temu so bile velike razlike med izobrazbenimi skupinami. Več kot 40 % anketirancev z osnovnošolsko izobrazbo je ocenilo svoje znanje s področja zdravja kot »precej šibko« oziroma »nezadostno«, medtem ko je bilo v skupini s terciarno izobrazbo takšnih odgovorov le 10  %.

56 % anketirancev bi o skrbi za svoje zdravje želelo izvedeti več, 30 % pa je obstoječe znanje zadostovalo. Zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe so si bolj želeli novih znanj o skrbi za zdravje kot NID.

Zdravstvena pismenost

Zdravstveno pismenost anketirancev smo ugotavljali s poznavanjem nekaterih osnovnih pojmov v zvezi z zdravjem, kot so pasivno kajenje, preventiva bolezni, zdrav življenjski slog, prehranska piramida, indeks telesne mase (ITM) in holesterol. Na splošno so anketiranci pokazali dobro poznavanje in razumevanje teh terminov (okoli 90 %, razen pri prehranski piramidi 77 %), zaposleni s srednjo/višjo ter visoko/univerzitetno izobrazbo pa so bili pri tem boljši od NID.

Zaznane potrebe na področju zdravstvene vzgoje

Zanimalo nas je tudi, o katerih zdravstvenih temah bi bilo po mnenju anketiranih treba poučiti ljudi v naši državi. Največ (45 %) anketiranim se je zdelo najpomembnejše znanje o tem, kako obvladovati stres. Precej pomembno se jim je zdelo tudi znanje, ki je potrebno za rednejšo telesno dejavnost, pa tudi preventivni pregledi, ki so namenjeni zgodnjemu odkrivanju bolezni. Znanje o primerni skrbi za zdravje pri delu se je zdela pomembna le 8 % vprašanih. Odgovori zaposlenih različnih izobrazbenih skupin se med seboj niso statistično značilno razlikovali.

Z zdravjem povezano vedenje

Med ukrepi za izboljšanje lastnega zdravja so anketiranci najpogosteje (78 %) izbrali omejevanje pitja alkoholnih pijač, 59 % se jih je trudilo delati tako, da bi čim manj škodili svojemu zdravju, 57 % jih je odgovorilo, da se trudijo uživati manj maščob oz. izogibati se mastni hrani. Polovica anketirancev je povedala, da redno telovadi ali se redno ukvarja s športom. Prav tako se je polovica vprašanih trudila jesti manj sladkorja in sladkarij. 43 % vprašanih je načrtno in sistematično hodilo na zdravniške preglede, da bi se seznanili s tveganji, povezanimi z rakom, srčnimi boleznimi in ostalimi težavami.

Redni telesni dejavnosti se je posvečal pomembno višji odstotek delavcev iz najnižje in najvišje izobrazbene skupine, medtem ko so zaposleni s poklicno, srednjo in višjo izobrazbo zaostajali. Približno tretjina ljudi z osnovnošolsko oziroma nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo je navajala, da pogosto razmišlja o tem, kako bolj zdravo živeti. V srednješolski oziroma terciarni izobrazbeni skupini je bilo takih odgovorov polovica in več.

Vedenjski vzorci in stališča na področju zdravja pri delu

Kar 55 % zaposlenih iz celotnega vzorca je odgovorilo, da se med opravljanjem dela običajno ne menijo za svoje zdravje, 64 %  se jih je trudilo izvedeti, kako delati, da bi se izognili poškodbam, boleznim in nesrečam pri delu. 43 % zaposlenih se je strinjalo s trditvijo, da njihovo delo in delovne razmere škodujejo njihovemu zdravju, zaposleni z nižjo stopnjo izobrazbe so tako menili pogosteje. Samo 11 % zaposlenih je menilo (zaposleni z nižjo stopnjo izobrazbe pogosteje), da je pri delu vredno upoštevati le tiste varnostne in zdravstvene ukrepe, katerih kršitev bi se končala s kaznijo.

Anketiranci so od podjetja pričakovali, da bo v zvezi z zdravjem na delovnem mestu storilo predvsem: skrbelo za zdravje in varnost pri delu na veliko višji ravni, kot jo določa zakon, (48 %), nudilo možnost obiska specialista in specialističnega zdravljenja pri različnih specialistih na stroške podjetja (41 %) ter skrbelo za oblikovanje čim manj stresnih delovnih razmer (34 %).

Odnos do zdravstvene vzgoje in njene zaželene oblike ter izvajalci

Med najbolj priljubljene oblike zdravstvene vzgoje so NID uvrstili gledanje televizijskih programov oziroma poslušanje radijskih oddaj, ki govorijo o skrbi za zdravje (75 %), ter branje člankov in informativnih besedil o zdravju v časopisih oziroma revijah (76 %). Anketiranci bi se udeleževali tudi strokovnih srečanj in delavnic z individualnim svetovanjem, če bi bile takšne delavnice brezplačne, če bi v njih našli odgovore na svoja vprašanja, če se jim pri tem ne bi bilo treba javno izpostavljati ali govoriti pred ostalimi in če delavnice ne bi trajale predolgo. Strokovna srečanja in delavnice so kot vir informacij o zdravju bolj ustrezale zaposlenim s srednjo/višjo in visoko/univerzitetno izobrazbo,  gledanje televizijskih programov in poslušanje radijskih oddaj pa zaposlenim z nižjo stopnjo izobrazbe.

Poleg tega so bili vprašani v visokem deležu pripravljeni brati letake, brošure in plakate, ki obveščajo o skrbi za zdravje, brskati po internetu za temi informacijami ter brati strokovne knjige za samopomoč s področja zdravja.

Za izvajalce zdravstvene vzgoje bi vprašani v 45 % izbrali strokovnjaka s področja zdravja, v 44 % osebo, ki se je sama uspešno spoprijela s težavo, v 40 % pa zdravnika, medicinsko sestro ali patronažno sestro. Sledijo priznani strokovnjaki in zdravilci oz. predstavniki alternativne medicine (bioenergetik, zeliščar).

Spodbude in ovire za udeležbo na izobraževanjih o zdravju

Vprašane bi k udeležbi na izobraževanju/delavnici najbolj spodbudilo zagotovilo, da bodo na vsa svoja vprašanja dobili odgovore (79 %), sledi brezplačna udeležba (75 %) ter odgovora »možnost izvajanja neke dejavnosti s pomočjo in pod nadzorom strokovnjaka« ter »možnost za preverjanje zdravja, kot sta npr. merjenje sladkorja v krvi ali krvnega tlaka« (71 %).

Dejavniki, ki bi anketirane odvrnili od udeležbe na izobraževanju/delavnici o zdravju, so naslednji: plačljivost delavnice oz. izobraževanja (66 %), zahteva, da bi bilo na izobraževanju/delavnici treba govoriti pred skupino ostalih udeležencev (40 %), izobraževanje/delavnica, ki bi trajalo/a več kot 2 uri (34 %), ter preizkus znanja, ki bi ga bilo treba opravljati ob zaključku delavnice (33 %). Vsi ti dejavniki bi zaposlene z (ne)dokončano osnovno ali poklicno šolo v večjem deležu odvrnili od sodelovanja v izobraževanju/delavnici kot zaposlene s srednjo/višjo in visoko/univerzitetno ali večjo izobrazbo.

 

Čili za delo

S programom Čili za delo želimo osveščati, izobraževati in usposabljati delavce in delodajalce o zdravem delovnem in življenjskem slogu, da bi takšen način življenja in dela začeli postopoma tudi sami razvijati.

Preverite priporočila za
izvajanje promocije zdravja
pri delu v vašem podjetju!

Dogodki
Priročnik