Aktualno

Novice

Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) 2015

V raziskavi, ki poteka v sodelovanju z Evropsko agencijo za prepovedane droge (EMCDDA), je v letu 2015 sodelovalo 35 držav, od tega 24 članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija. Zbiranje podatkov v okviru raziskave ESPAD je tokrat potekalo že šestič, raziskava se namreč izvaja v štiriletnih razmakih vse od leta 1995. Poročilo povzema podatke zadnjega merjenja z medletnimi primerjavami, vsebuje pa informacije o rabi ter zaznani dostopnosti različnih psihoaktivnih snovi in zaznanem tveganju pri njihovi uporabi. Poleg kajenja tobaka in rabe alkohola je v raziskavo vključena tudi raba nekaterih prepovedanih drog, hlapil, psihoaktivnih zdravil in novih psihoaktivnih snovi, precej pozornosti pa je v zadnji raziskavi namenjene uporabi spleta, spletnih iger ter spletnih iger na srečo.

Na splošno lahko zaznamo pozitivne premike pri kajenju tobaka v vsem življenju, v zadnjih 30 dneh in pri vsakodnevni uporabi, kar lahko verjetno vsaj delno pripišemo restriktivni tobačni politiki v zadnjih dveh desetletjih. V letu 2015 je nekaj več kot polovica anketirancev (54 % – razpon med državami od 34 % do 84 %) izjavila, da niso nikoli kadili (v Sloveniji 47,3 %), manj kot četrtina (21 % – razpon od 6 % do 37 %) pa jih je kadila v zadnjih 30 dneh pred raziskavo, v Sloveniji 22,3 %, precej več deklet (25,0 %) kot fantov (19,4 %). Delež dijakov, ki so začeli vsakodnevno kaditi pri 13. letih ali manj, je v 20 letih padel z 10 % na 4 % (v Sloveniji celo na 2 %). Kljub strogi tobačni zakonodaji, ki so jo sprejele številne države ESPAD, kar 60 % dijakov ocenjuje (v Sloveniji 66 %), da je tobak relativno lahko dosegljiv.

Raba alkohola med dijaki v tej starostni dobi ostaja visoka, a povprečje držav ESPAD tudi tukaj kaže nekatere pozitivne trende. Tako je raba alkohola kadar koli v življenju padla z 89 % v letu 1995 na 81 % v letu 2015, raba alkohola v zadnjih 30 dneh pa s 56 % leta 1995 na 47 % leta 2015, pri obeh podatkih pa je treba upoštevati znaten porast v letu 2003. Podatki za Slovenijo kažejo drugačno sliko, in sicer se je od leta 1995 do 2015 delež dijakov, ki so v življenju že poskusili alkohol, celo povečal z 87 % na 89 %, raba alkohola v zadnjih 12 mesecih pred raziskavo pa s 73 % na 80 %. Razširjenost opijanja se v 20 letih ni bistveno spremenila, čeprav je v letu 2015 po progresivnem naraščanju do leta 2011 v nekaterih državah nekoliko padla. Manj spodbuden je tudi podatek, da je v letu 2015 v povprečju vsak tretji (35 %) dijak vsaj enkrat v zadnjem mesecu pred raziskavo spil pet ali več meric alkoholne pijače ob eni pivski priložnosti (v Sloveniji 44 %), več kot tri četrtine vprašanih pa zaznava dostopnost alkohola kot relativno lahko, v Sloveniji celo 85 %.

V povprečju je 18 % dijakov vsaj enkrat v življenju poskusilo katero od prepovedanih drog, vendar podatki med državami, ki sodelujejo v raziskavi, zelo nihajo (v razponu od 6 % do 37 %). Po splošnem trendu naraščanja razširjenosti prepovedanih drog med letoma 1995 in 2003, se je to po letu 2003 ustalilo, vendar ostaja na visoki ravni. V kar desetih državah ESPAD je delež dijakov, ki so že katero poskusili katero od prepovedanih drog, višji od 25 %. Med njimi je tudi Slovenija s 26 %.

Najpogostejša prepovedana droga v državah ESPAD je bil kanabis, ki ga je v povprečju vsaj enkrat v življenju že poskusilo 16 % dijakov (v razponu med državami od 4 % do 37 %), v Sloveniji pa skoraj 25 %, nekoliko več fantov kot deklet. V zadnjih 30 dneh pred raziskavo je v državah ESPAD kanabis v povprečju uporabilo 7 % 15- do 16-letnikov, v Sloveniji 12 %. Štiridesetkrat ali pogosteje (tj. redna rada) so v povprečju kanabis uporabili 3 % dijakov v državah ESPAD, v Sloveniji 4 % (2,8 % deklet in 5,2 % fantov). Med letoma 1995 in 2015 je na splošno naraščala tako raba kanabisa v vsem življenju (z 11 % v letu 1995 na 17 % v letu 2015) kot tudi v zadnjih 30 dneh pred raziskavo (s 4 % v letu 1995 na 7 % v letu 2015), najvišjo raven pa je dosegla v letu 2003. Približno vsak tretji dijak (30 %) v državah ESPAD ocenjuje, da je kanabis lahko dosegljiv, v Sloveniji celo 45 %, kar nas med državami ESPAD uvršča na drugo mesto za Češko republiko. Zaznana dostopnost drugih drog je precej nižja: ekstazi 12 % (v Sloveniji 17 %), kokain 11 % (v Sloveniji 16 %), amfetamini 9 % (v Sloveniji 8 %), metamfetamini 7 % (v Sloveniji 8 %), krek 8 % (v Sloveniji 12 %).

Z izjemo kanabisa ostajajo deleži rabe preostalih prepovedanih drog v vsem življenju relativno nizki in se v državah ESPAD gibljejo okoli 1 % oz. 2 %, v Sloveniji pa od 0,5 % (GHB) do 3 % (nore gobe). Skoraj 3-odstotni delež dosegajo med slovenskimi dijaki tudi nove psihoaktivne snovi, medtem ko je povprečje držav ESPAD 4 %, kar verjetno kaže na to, da bo treba v prihodnje pozorno spremljati rabo teh snovi. Kar 14 % slovenskih dijakov je v življenju že vdihovalo hlapila, kar je dvakrat več od povprečja držav ESPAD (7 %), a hkrati precej manj kot leta 2011, ko je imela izkušnje s hlapili petina dijakov.

V povprečju dijaki, stari 15 do 16 let, skoraj šest dni na teden uporabljajo internet, dekleta pogosteje kot fantje uporabljajo družabna omrežja štiri ali več dni na teden (83 % dekleta – 73 % fantje, v Sloveniji 86 % dekleta – 69 % fantje), fantje pa v večjem deležu kot dekleta vsaj štiri dni na teden igrajo spletne igrice (39 % fantje – 7 % dekleta, 33 % fantje – 4 % dekleta). V povprečju je vsaj enkrat v zadnjem letu pred raziskavo igralo spletne igre za denar 14 % dijakov, občutno več fantov (23 %) kot deklet (5 %), v Sloveniji pa celo 21 % dijakov, in sicer 32 % fantov in 11 % deklet, kar je za Grčijo drugi največji delež med dekleti. Spletne igre na srečo večkrat mesečno igra 7 % dijakov iz držav ESPAD (12 % fantov – 2 % deklet), v Sloveniji pa 9 % dijakov (20 % fantov – 4 % deklet).

Poročilo v celoti dostopno na: http://www.espad.org/report/home/