Številne raziskave in tudi izkušnje držav, kjer so s sprostitvijo zakonodaje olajšali dostopnost konoplje za osebno rabo, kažejo, da
legalizacija ali deregulacija uporabe konoplje v osebne namene
predstavlja povečano tveganje za zdravje in varnost pri delu in varnost v
prometu, večja dostopnost pa še posebej ogroža otroke in mladostnike.
Zato Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ostro
nasprotuje kakršni koli obliki legalizacije ali deregulacije konoplje za
osebno rabo ter poziva volivce, da na bližajočem se referendumu
glasujejo proti.
V zadnjih letih zdravniki medicine
dela, prometa in športa opažamo povečano prisotnost rabe konoplje med delovno
populacijo, kar se kaže v povečanem številu pozitivnih testov ob preventivnih
pregledih, povečanem številu napotitev s strani delodajalca zaradi suma na delo
pod vplivom konoplje, povečanem številu preiskovancev, ki sami priznajo uporabo.
Hkrati nas delodajalci prosijo za nasvete, kako v organizaciji urediti to
področje. Vse več se jih odloča za to, da je testiranje na konopljo obvezni del
preventivnih pregledov, nekateri to zahtevajo že ob pregledu pred zaposlitvijo,
veliko testiranj se opravi zaradi suma na uporabo. Uporaba konoplje med delavci
namreč lahko negativno vpliva na delazmožnost zaradi težav s pomnjenjem, slabše
koncentracije, slabše koordinacije gibov, podaljšanja reakcijskega časa, ter s
tem prispeva tako k zmanjšani učinkovitosti pri delu kot tudi k povečanemu
tveganju za poškodbe pri delu. V ambulantah medicine dela opažajo, da so med zaposlenimi
uporabniki konoplje pogosteje tisti, ki niso uspeli dokončati šolanja in
pogosto menjavajo zaposlitve.
Uporaba konoplje zmanjšuje tudi psihofizične
sposobnosti za vožnjo, kar poveča tveganje za prometne nezgode v prometu.
Izkušnje drugih držav s spremembami zakonodaje v smeri lažjega dostopa do
konoplje kažejo, da tovrstne spremembe povečajo prisotnost THC pri voznikih. To
se je v nekaterih državah odrazilo s poslabšanjem prometne varnosti in
povečanjem števila prometnih nezgod, tudi nezgod s smrtnim izidom (npr. v
Koloradu). Tveganje za prometno nezgodo je pri vožnji pod vplivom THC približno
2- do 3-krat večje kot pri drugih voznikih, z višjimi koncentracijami THC se
povečuje tudi tveganje za smrtne prometne nezgode. Za vožnjo pod vplivom
konoplje je predvsem značilna zmanjšana sposobnost vzdrževanja stabilne lege
vozila na cestišču, pojavljajo se težave pri spremljanju prometa v križiščih,
težave pri upravljanju vozila pa se še posebej povečajo v zahtevnih
okoliščinah. Skupina voznikov s posebej visokim tveganjem so mladi vozniki, saj
poleg pomanjkanja vozniških izkušenj pogosto napačno ocenjujejo, da je vožnja
pod vplivom THC varna oziroma da so sposobni kompenzirati negativne vplive. Tveganje
za poslabšanje prometne varnosti je toliko večje, če se hkrati ne izvajajo preventivni
programi ozaveščanja o škodljivih učinkih rabe konoplje na vožnjo ter ni
vzpostavljen učinkovit sistem zaznavanja in sankcioniranja vožnje pod vplivom
THC.
Zaradi načrtovanja in sprejemanja
prometne regulative kot tudi ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri
delu se pojavlja vprašanje povezave med koncentracijo THC v krvi in tveganjem
za prometno ali delovno nezgodo, vendar je povezava
kompleksna, učinki pa individualni in odvisni od številnih dejavnikov. Zato
zanesljiva in varna praktična mejna vrednost še ni bila opredeljena.
Poleg delovne
populacije in voznikov pa tudi nas skrbita zdravje in prihodnost otrok in
mladostnikov, ki bodo prav tako nekoč stopili na trg dela. Model, oblikovan na
podlagi podatkov raziskave ESPAD, kaže, da so obeti, da bodo mladostniki
posegli po konoplji, veliki, če živijo v okolju, za katerega menijo, da jim ne
postavlja nobenih ovir pri dostopu do konoplje, če imajo starše, ki jih ne
nadzirajo, če se družijo z vrstniki, med katerimi jih večina ali vsi kadijo konopljo,
če pogosto kadijo cigarete, če pijejo alkoholne pijače. Ščiti pa jih izdelano
prepričanje, da tudi poskusi in priložnostno kajenje konoplje predstavljajo
tveganje za telesno zdravje ali kakšno drugo škodo. V Sloveniji smo po deležu
dijakov, starih od 15 do 16 let, ki sodijo med uporabnike konoplje z visokim
tveganjem, že zdaj v samem vrhu evropskih držav. Hkrati najmanjši delež te
populacije v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami ocenjuje, da
je redna raba konoplje tvegana, skoraj 50 odstotkov pa jih meni, da je konoplja
lahko ali zelo lahko dostopna. To so vse podatki, ki kažejo na to, da jih ob
legalizaciji ali deregulaciji konoplje za osebne namene ne bomo mogli zaščititi
– tako kot jih nismo pred tobakom in alkoholom.