Klinični inštitut za medicino dela, prometa in
športa v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje opozarja na negativne
učinke za zdravje prebivalstva, ki bi jih prineslo sprejetje predloga Zakona o
kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC, in poziva Odbor za zdravje
Državnega zbora, da pri presoji predloga zakona upošteva strokovne argumente in
znanstvene dokaze ter prepreči poskus legalizacije konoplje za t. i. osebno
rabo oz. rabo »za zadevanje«.
Pričakovana škoda ne odtehta ekonomskih koristi
Predlog zakona sloni na
utemeljitvah, ki so izrazito enostranske in zavajajoče, predvsem pa zanemarjajo
vidik zdravja prebivalstva in argumente v zvezi s tem. Sprejetje takšnega zakona bi povzročilo resno
in dolgoročno škodo za javno zdravje v Sloveniji, za onesposabljanje
delovne populacije in s tem gospodarske rasti, predvsem pa bi ogrozilo zdravje
najranljivejših – malčkov, otrok in mladostnikov. Hkrati tudi ekonomske
koristi, na katere se sklicujejo predlagatelji, ne bi odtehtale pričakovane
družbene škode.
Pri oceni ekonomskih
koristi in škode zaradi uvedbe zakona je namreč v sedanjem gradivu upoštevana
zgolj ekonomska škoda zaradi zdravljenja odvisnosti od kanabisa, spregledani pa
so vsaj še naslednji stroški zaradi uporabe kanabisa:
1.
stroški zaradi upada storilnosti delovne populacije,
2.
stroški osipa mladostnikov iz izobraževanja,
3.
stroški zdravljenja in rehabilitacije zaradi večje obolevnosti (akutne in
kronične bolezni), s tem povezane povečane bolniške odsotnosti, zgodnjega
upokojevanja ter prezgodnja umrljivost (pred 65. letom),
4.
izpad delovne sile zaradi problematične rabe in odvisnosti ter posledično
uvajanje novih delavcev,
5.
stroški nezgod in poškodb pod vplivom kanabisa na delovnem mestu, v
prometu in domačem okolju,
6.
povečani stroški hospitalizacij zaradi posledic uporabe kanabisa,
7.
povečani stroški zaradi sprejemov na urgenci zaradi zastrupitev s
kanabisom,
8.
povečano število zastrupljenih otrok s kanabisom,
9.
povečani stroški zdravljenja odvisnosti od THC v kanabisu, ki je v
Sloveniji že zdaj med najpogostejšimi vzroki za vstop v centre za zdravljenje
odvisnosti od drog itd.
Grožnja zdravju otrok in mladostnikov
Zakon bi najbolj ogrozil
zdravje otrok in mladostnikov. Raziskave kažejo, da mladostnike pred uporabo
kanabisa varuje splet dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši: vrstniška skupina,
ki ne uporablja kanabisa, zaznana nedostopnost kanabisa, neuporaba tobaka in
alkohola. Dokazano je namreč, da je zaznana dostopnost kanabisa ob izdelanih
stališčih o neškodljivosti kanabisa vzročno povezana s pogostostjo uporabe
kanabisa pri mladostnikih. S stopnjevanjem zaznane dostopnosti se možnosti za
uporabo kanabisa močno povečujejo ali povedano z drugimi besedami: tisti
mladostniki, ki menijo, da jim je kanabis zlahka dostopen, imajo 4,5-krat večjo
verjetnost, da bodo kanabis uporabili. Da prepovedi in omejevanje uporabe
pri mladostnikih delujejo, kažejo tudi podatki, pridobljeni v raziskavi
ESPAD (Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino),
ki v štiriletnih intervalih poteka vse od leta 1995, nazadnje pa bila izvedena
leta 2015 (več v prilogi). Tak ukrep je dokazano učinkovit, čeprav ga
predlagatelji zakona med ukrepi za preprečevanje škodljivih posledic rabe
izdelkov z višjo vsebnostjo ne omenjajo. Informiranje in obveščanje javnosti,
ki ga navajajo kot enega glavnih ukrepov, je bistveno manj učinkovito, še
posebej pri otrocih in mladostnikih.
Utemeljena bojazen je, da
se bo z legalizacijo in sprostitvijo pridelave doma močno povečal odstotek
mladostnikov, ki bodo začeli uporabljati kanabis. Glede na določila
predlaganega zakona bodo namreč otroci in mladostniki popolnoma nezaščiteni tudi
v domačem okolju, kjer bodo lahko starši pridelovali kanabis za domačo uporabo.
Otroci in mladostniki bodo izpostavljeni pasivnemu kajenju kanabisa, rastlina
lahko ogroža malčke in otroke, ki spoznavajo svet skozi usta, še najbolj
problematičen pa je zgled staršev. Poleg tega se bo pojavilo tudi tveganje za
zastrupitev otrok z izdelki, kot so npr. piškoti z vsebnostjo konoplje.
Pozitivni učinki omejevanja kajenja tobaka bi se
izničili
V Sloveniji se večina
kanabisa vnese v telo s kajenjem džointov (mešanica tobaka in kanabisa) – torej
je treba računati tudi na povečano obolevnost in umrljivost ne samo zaradi
škodljivih učinkov kanabisa ampak tudi zaradi kajenja tobaka ter sovplivov kopice
škodljivih snovi, med katerimi so številne rakotvorne. Pozitivni učinki enega najsodobnejših
zakonov o omejevanju uporabe tobaka, ki se kažejo v upadanju rabe tobaka tako
med mladostniki kot tudi v drugih starostnih skupinah, bi bili tako kaj hitro
izničeni.
V predlogu Zakona o
kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo kanabisa je še cela vrsta trditev in
ugotovitev, ki niso podprti z znanstvenimi dokazi, poleg tega se predlagatelji
zakona ne dotikajo problematike varnosti v prometu in v delovnem okolju.
Dodatno gradiva:
Kanabis med
mladostniki – povzetek podatkov iz raziskave ESPAD
Stanje na
področju prepovedanih drog v Sloveniji 2017
Report on the
Drug Situation 2017 of the Republic of Slovenia