Projekti

> Domov > Projekti > Promocija duševnega zdravja na delovnem mestu
< Nazaj na projekti

Promocija duševnega zdravja na delovnem mestu

Splošno o projektu

Podprojekt Promocija duševnega zdravja na delovnem mestu je del krovnega evropskega projekta Skupne aktivnosti za duševno zdravje in blagostanje (Joint Action on Mental Healthand Well-Being, Grant Agreement Nr. 2012 22 02), ki je zasnovan v okviru razvojne strategije Evropske komisije Skupaj za zdravje (Together for Health). Projekt združuje 30 partnerjev iz 21 evropskih držav, deljen pa je v osem delovnih paketov. Slovenija sodeluje na več delovnih paketih. Ministrstvo za zdravje RS sodeluje pri koordinaciji skupnih aktivnosti, diseminaciji in evalvaciji (delovni paketi 1, 2 in 3), KIMDPŠ pa v delovnem paketu 6 - Promocija duševnega zdravja na delovnem mestu (JA WP 6 – Promotion of Mental Health at Workplaces), ki ga v Sloveniji koordinira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na evropski ravni pa nemška zdravstvena zavarovalnica BKK-Bundersverband.

Namen in cilji

Namen podprojekta Promocija duševnega zdravja na delovnem mestu (6. delovni paket) je v sodelovanju z različnimi deležniki na področju zdravstvene in socialne oz. delovne politike oblikovati skupen akcijski načrt za promocijo duševnega zdravja na delovnem mestu na ravni Evropske unije. V tem delovnem paketu sodeluje 12 evropskih držav: Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Hrvaška, Irska, Islandija, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska in Slovenija.

V sodelujočih državah so se oblikovale nacionalne delovne skupine, ki vključujejo predstavnike vladnih organizacij, izvajalcev socialnih in zdravstvenih zavarovanj, socialnih partnerjev in različnih strok. Cilj nacionalnih delovnih skupin je bil opraviti posnetek stanja in temeljito obravnavati aktualne izzive na področju promocije duševnega zdravja na delovnem mestu, vključno s prikazi primerov dobrih praks. V ta namen je bil na ravni evropskega projekta oblikovan skupen metodološki pristop (po vzoru analize SWOT), ki je omogočil primerljiv način ocenjevanja prednosti in slabosti sedanjega stanja ter priložnosti in tveganj na področju promocije duševnega zdravja na delovnem mesu.

Priporočila nacionalne delovne skupine

Na podlaga analize SWOT je nacionalna delovna skupina predlagala naslednja priporočila:
  1. V Sloveniji je treba vzpostaviti enotno medresorsko razvojno strategijo glede promocije duševnega zdravja na delovnem mestu, ki naj:
    • izhaja iz podrobne analize vedenjskih in duševnih motenj na delovnem mestu ter obstoječih programov in projektov za promocijo duševnega zdravja na delovnem mestu;
    • opredeli specifična priporočila za različne deležnike – tako za splošne ukrepe promocije duševnega zdravja na delovnem mestu kot tudi za ukrepe v podporo delavcem, ki so že prizadeti zaradi vedenjskih in duševnih motenj, pri čemer je potrebno okrepiti vlogo izvajalca medicine dela kot koordinatorja aktivnosti pri vračanju delavca na delovno mesto;
    • vsebuje protokole obveznega medresorskega sodelovanja za posamezne ukrepe in aktivnosti;
    • zagotovi medresorsko usklajene finančne vire za projekte, ki bodo celostno pokrivali področje duševnega zdravja na delovnem mestu oz. bodo lahko prerasli v konkretne programe promocije duševnega zdravja v podjetjih;
    • omogoči stalno (analitično oz. raziskovalno) spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev.

    Da bi lahko zagotovili potrebne podlage in odločitve za oblikovanje enotne medresorske razvojne strategije na tem področju, je treba z razmerami na področju duševnega zdravja in problematiko v zvezi z delom ter prilagojenim zaposlovanjem ljudi s težavami v duševnem zdravju seznaniti ustrezne parlamentarne odbore in vladne organe. Pri pripravi strategije je nujno sodelovanje predstavnikov ključnih deležnikov na področju promocije zdravja na delovnem mestu. Delovno skupino naj imenuje Vlada RS.

  2. V Sloveniji se že izvajajo učinkoviti programi promocije (duševnega) zdravja na delovnem mestu. Da ne bi ostajali le znotraj nekaterih podjetij, je potreba vzpostaviti sistem za njihovo sistematično razširjanjem med vse gospodarske subjekte z ustrezno davčno obravnavo finančnih vložkov delodajalcev na to področje in uvedbo sistema diferencirane prispevne stopnje za delodajalce.

  3. V Sloveniji je treba izvesti ustrezno sistematične aktivnosti za osveščanje različnih deležnikov, še posebej delodajalcev, o problematiki in pomenu promocije duševnega zdravja na delovnem mestu in o ukrepih za delavce, ki so že prizadeti zaradi vedenjskih in duševnih motenj.

  4. Ker v Sloveniji vlada nima posebej izdelane razvojne vizije zdravja (aktivnega) prebivalstva, je v času krize v ukrepe in aktivnosti za prestrukturiranje oz. vnovični zagon gospodarstva nujno vključiti tudi ukrepe za ohranitev (duševnega) zdravja delavcev (»preživelcev« in odpuščenih delavcev).

  5. Z vidika boljše skrbi za že prizadete delavce so bistvenega pomena naslednji ukrepi:
    • vzpostavitev visoko prilagodljivega sistema za vračanje bolnikov (po daljši bolezenski odsotnosti) v delovni proces,
    • vzpostavitev fleksibilnih možnosti opravljanja dela za invalide (delo na domu, delo prek računalnikov idr.),
    • uveljavitev skrbi delodajalcev za prizadete kot podjetniške vrednote oz. standarda kakovosti/odličnosti podjetij.

Čili za delo

S programom Čili za delo želimo osveščati, izobraževati in usposabljati delavce in delodajalce o zdravem delovnem in življenjskem slogu, da bi takšen način življenja in dela začeli postopoma tudi sami razvijati.

Preverite priporočila za
izvajanje promocije zdravja
pri delu v vašem podjetju!

Dogodki
Priročnik