Klinični inštitut za
medicino dela, prometa in športa je 20. in 21. aprila organiziral spletni
simpozij o rezultatih raziskave zdravstvenega stanja skupin delavcev v
poklicnem zavarovanju, ki se ga je udeležilo okoli 180 strokovnjakov s področja
medicine dela in varnosti pri delu ter predstavnikov socialnih partnerjev. Simpozij
je odprl minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez
Cigler Kralj, ki je poudaril, da je opravljena analiza ključni korak pri
sprejemanju novih meril zastarelega sistema poklicnega zavarovanja in dobra
podlaga za uvrščanje poklicnih skupin v poklicno zavarovanje glede na tveganje
za zdravje. Minister Cigler Kralj se je pred začetkom simpozija srečal z
vodstvom UKC Ljubljana in KIMDPŠ.
Raziskava je bila
opravljena v okviru triletnega projekta Premik (PREMIK – POKLICNO ZAVAROVANJE –
Razvoj Enotnega Modela zdravstvene analize glede na Izpostavljenost in
Kategorijo delovnega mesta), ki ga sofinancirata Republika Slovenija in
Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Kot je v svojem predavanju
povedala predstojnica KIMDPŠ prof. dr. Metoda Dodiča Fikfak, bodo podatki omogočili,
da bo socialni dialog o prenovi sistema poklicnega zavarovanja potekal na
strokovni ravni.
Analiza je skupaj zajela več kot 50 tisoč delavcev v dvajsetletnem
obdobju (1997–2016) in med seboj povezala podatke iz različnih baz: podatke o
umrljivosti in obolevnosti zaradi različnih vzrokov in posebej rakavih bolezni,
o bolnišničnih obravnavah, bolniškem staležu in invalidnosti. Obravnavala je 12 skupin
delavcev s poklicnim zavarovanjem: poklicni vojaki, delavci v policiji,
poklicni vozniki, delavci v kovinski industriji, delavci v rudarstvu,
železniški delavci, delavci v železarstvu, tekstilni delavci, delavci v
steklarstvu, delavci v carinski službi, komunalni delavci in poklicni gasilci
ter delavci v jedrskih in sevalnih objektih. Rezultati raziskave po posameznih
poklicnih skupinah so bili predstavljene prvi dan simpozija, drugi dan pa splošni
povzetki rezultatov in sistemi poklicnega zavarovanja v Evropi in pri nas.
Simpozij se je zaključil z okroglo mizo, ki je bila namenjena pojasnitvi
nekaterih podrobnosti raziskave, predvsem metodoloških, in odgovorom na
vprašanja, ki so jih med simpozijem postavljali udeleženci v spletni klepetalnici.
Pri moških se v skupino poklicev, ki so se v raziskavi pokazali kot
najbolj tvegani, uvrščajo delavci v železarstvu, ki so imeli skoraj 2,5-krat
višje tveganje za delovno invalidnost II. in III. kategorije v primerjavi z
delovno populacijo, poleg tega pa tudi visoko frekvenco in resnost bolniškega
staleža. V isto skupino ogroženosti lahko uvrstimo tudi delavce v steklarstvu, po
stopnji tveganja pa sledijo delavci v kovinski industriji in rudarstvu, medtem
ko pri drugih poklicnih skupinah s študijo ni bila ugotovljena pomembna
zdravstvena ogroženost.
Pri ženskah je bila zaskrbljujoče visoka delovna invalidnost med
delavkami v kovinski industriji, visoka pa je bila tudi resnost njihove bolezni
v primerjavi z delovno populacijo. Njim enakovredno ogrožene so bile ženske v
steklarstvu, sledijo tekstilne delavke.
Povzetke
rezultatov si lahko v širši obliki preberete
TUKAJ.