Aktualno
Sonce peče, nič ne reče
V letošnji kampanji za varno delo na soncu ponovno opozarjamo na zaščito pred UV-sevanjem in visokimi
temperaturami pri delu na prostem. Dolgotrajna izpostavljenost soncu je eden od
najpomembnejših dejavnikov za razvoj kožnega raka, za to
boleznijo vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot
najnevarnejšo obliko več kot 600. Tveganje
za zdravje pri delu na prostem pa predstavljajo tudi visoke temperature. Z
ustrezno prilagoditvijo delovnih mest in uvedbo drugih zaščitnih ukrepov lahko preprečimo
ali vsaj omejimo tako negativne vplive sončnega sevanja kot tudi vročine na
zdravje delavcev.
V delovnem okolju so najpomembnejši ukrepi,
s katerimi skrajšamo čas izpostavljenosti soncu med 10. in 17. uro, zlasti pa v
štirih opoldanskih urah. Sem sodijo zgodnejši začetek dela, deljen delavnik,
opravljanje težjih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih
prostorih oziroma v senci. Zelo učinkovit ukrep je oprema delovišča in delovnih
strojev s premičnimi ali fiksnimi senčniki ali zastori. Delavcem je treba omogočiti,
da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in daljši odmor za
malico ter vselej na voljo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje vodo.
Poleg tega je pri delu na prostem potrebna
tudi ustrezna obleka, ki vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge
hlače. Oblačila naj bodo ohlapna in lahka, da omogočajo zračenje telesa, vendar
hkrati dovolj gosto tkana, da ne prepuščajo UV-sevanja. Z izobraževanjem, opozarjanjem
in nadzorom je treba zagotavljati, da delavci ta priporočila upoštevajo. Med
varovalno opremo pri delu na soncu sodijo še pokrivala z dodatkom za zaščito
uhljev, vratu, zatilja in ramen ter sončna očala z zaščito pred sevanjem UVA in
UVB. Dele telesa, ki jih drugače ni mogoče varovati pred soncem, bi morali
zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več. Kremo je treba na debelo
nanašati na kožo že pred začetkom izpostavljanja soncu ter nato na vsaki dve uri, ob obilnem znojenju in brisanju kože pa
še pogosteje.
Sončne opekline so le kratkotrajni vidni znak
poškodb zaradi nezaščitene izpostavljenosti UV-sevanju, poškodbe kože namreč nastajajo
tudi ob razvoju zagorelosti in se nalagajo, z leti lahko pride do pospešenega staranja ter
nastanka predrakavih sprememb in kožnega raka.
Sončno sevanje lahko povzroči tudi opekline oči in razvoj očesnih bolezni, ki
ogrozijo vid (npr. siva mrena očesne leče). Poleg
UV-sevanja delavce na prostem ogroža tudi dolgotrajna izpostavljenost visokim
temperaturam, še posebej če je ta v kombinaciji s telesnim naporom, saj lahko
pride do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi do
vročinske kapi. Poveča se tveganje za nezgode pri delu.