Razširjenost kajenja
Polnoletni državljani Slovenije
Podatke o razširjenosti kajenja med polnoletnimi
državljani Slovenije občasno zbirajo v okviru raziskave Slovensko javno
mnenje na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede od leta 1975
dalje. Vprašanje je bilo zadnjič zastavljeno leta 2001. Vzorec
anketiranih je reprezentativen za državljane Slovenije, stare 18 let in
več.
Večina polnoletnih je nekadilcev
Razširjenost kajenja med polnoletno populacijo
je bila v Sloveniji v obdobju 1975 – 2001 največja leta 1978, ko je
kadila več kot tretjina (35,5%) polnoletnih državljanov Slovenije.
Najmanjša je bila leta 1999, ko je kadila manj kot četrtina polnoletnih
državljanov (24,5%). Leta 2000 je odstotek kadilcev/kadilk narasel s
24,5% na 25,9%, leta 2001 pa se je zmanjšal na 25,3%. Slika 1.
V
obdobju 1988 – 2001 je kadil večji odstotek moških kot žensk; leta 1988
kar 41,7% moških in 27,3% žensk. Do leta 1999 se je razširjenost
kajenja pri obeh spolih iz leta v leto zmanjševala in bila med moškimi
najnižja leta 1999, ko jih je kadilo 30%, med ženskami pa leta 2000, ko
jih je kadilo 19,8%. Med moškimi je leta 2000, ko jih je kadilo 32,4%,
prvič po letu 1988 prišlo do povečanja odstotka kadilcev. Med ženskami
se je leta 2001 razširjenost kajenja povečala na 20,6%. Povečanje
razlagamo z vstopanjem mlajše generacije, v kateri razširjenost kajenja
narašča od začetka devetdesetih let dalje. Za obdobje 1988 – 2001 kaže
statistična analiza značilno manjšanje razširjenosti
kajenja med polnoletnimi državljani Slovenije in sicer bolj izrazito med
moškimi kot med ženskami oziroma v celotni polnoletni populaciji. Slika 2.
Za
leto 1999 smo opravili analizo razširjenosti kajenja po starosti
anketiranih in ugotovili, da je za mlajše in srednje starostne skupine
(od 18 do 59 let) značilna večja razširjenost kajenja kot za starejše
(60+ let). Za mlajše odrasle (18 do 44 let) je tudi značilno, da jih več
nikoli ni kadilo, manj pa jih je kajenje opustilo. Za starejše (60+
let) je značilno, da jih je med njimi manj, ki nikoli niso kadili, in
več, ki so kajenje opustili.
Upad razširjenosti kajenja v polnoletni
populaciji je bil opazen zlasti v obdobju ob in po sprejetju Zakona o
omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (sprejet je bil novembra 1996).
15- do 16- letniki
Podatke o razširjenosti kajenja med všolanimi 15- do 16- letniki črpamo iz raziskave ESPAD
– Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med všolano
mladino, ki je bila do sedaj v Sloveniji izvedena trikrat: leta 1995,
1999 in 2003. Vzorec anketiranih je reprezentativen za všolane 15 do
16-letnike v Sloveniji.
Večina 15- do 16- letnikov je nekadilcev, vendar pa kajenje med mladimi narašča
Za obdobje 1995 – 2003 je značilno naraščanje
iniciacij (z 59 na 67%), pa tudi rednega kajenja (s 16 na 27%) med
všolanimi 15- do 16- letniki. Značilno se je zmanjšal odstotek mladih,
ki nikoli v življenju niso kadili tobaka (z 41 na 33%), pa tudi tistih,
ki so s kajenjem zgolj eksperimentirali. Slika 3. Med dekleti in fanti ni bilo statistično značilnih razlik v vseživljenjski rabi tobaka.
Leta
2003 je v mesecu pred anketo kadilo 26,3% anketiranih. Med tistimi, ki
so kadili, je bilo 61% eksperimentatorjev (dobra tretjina je pokadila
manj kot 1 cigareto na dan oziroma na teden, četrtina pa do 5 cigaret na
dan), petina je kadila 6 – 10 cigaret na dan, preostalih 19% pa dnevno
11 ali več cigaret. Slika 4. Dekleta so kadila manj cigaret na dan kot fantje.
Posledice kajenja tobaka
Kajenje tobaka ne predstavlja tveganja le za osebo, ki kadi, ampak
tudi za osebe, ki so v istem prostoru in ki so izpostavljene
neprostovoljnemu (pasivnemu) kajenju. Posebej je treba poudariti
škodljiv vpliv kajenja tobaka na nosečnico, plod in njegov razvoj.
Kadilci,
ki začnejo kaditi v adolescenci in nato nadaljujejo z rednim kajenjem,
imajo povprečno 50% možnosti, da umrejo zaradi bolezni, ki so povezane s
kajenjem tobaka. Polovica le-teh bo umrla v srednjih letih oziroma pred
starostjo 70 let.
Najpogostejše bolezni, ki so povezane s kajenjem tobaka, so:
-
Raki (pljuč, ustnic, ustne votline, žrela, požiralnika, želodca,
trebušne slinavke, materničnega vratu, ledvic, mehurja, jeter)
- bolezni srca in ožilja (ishemična bolezen srca, možganska kap, srčna kap)
- pljučne bolezni (kronični bronhitis in emfizem).
Zaradi posledic kajenja umre v Sloveniji vsako leto približno 3.500 ljudi.
Leta 2000 je po vsem svetu zaradi bolezni, ki so povezane s kajenjem,
umrlo 4,2 milijona ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da
bo leta 2025 umrlo zaradi kajenja 10 milijonov ljudi, če ne bo na
področju omejevanja kajenja prišlo do drastičnih sprememb.
mag. Eva Stergar, univ. dipl. psih.
Slika 1: Razširjenost kajenja med polnoletnimi državljani Slovenije, 1975 – 2001, vir SJM
Slika 2: Razširjenost kajenja med polnoletnimi državljani Slovenije po spolu, 1988-2001, vir SJM
Slika 3: Odgovori o pogostosti kajenja v vsem življenju, 1995 – 2003; vir: ESPAD
Slika 4: Pogostost (ne)kajenja v preteklem mesecu pred anketo; 1995 – 2003; vir: ESPAD
