Pri
delu na prostem v poletnih mesecih je treba poskrbeti za ustrezno prilagoditev
delovnih mest in uvedbo drugih zaščitnih ukrepov ter tako omejiti negativne
vplive sončnega sevanja in visokih temperatur na zdravje delavcev, zaščita pred
soncem pa je pomembna tudi pri prostočasnih dejavnostih, je sporočilo tiskovne
konference, ki jo je 6. julija 2021 na gradbišču v okolici Ljubljane
organiziral Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) UKCL
v sodelovanju z Dermatovenerološko kliniko UKCL in Združenje slovenskih
dermatovenerologov.
Sonce
ima poleg pozitivnih učinkov na ljudi tudi številne negativne posledice. Veliko
tveganje za zdravje predvsem v poletnih mesecih pomeni tudi delo na prostem, ki
navadno vključuje daljšo izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju (UV-sevanju)
kot najpogostejšemu povzročitelju kožnega raka in hkrati visokim temperaturam,
kar lahko privede do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi
do vročinske kapi. Zato KIMDPŠ letos nadaljuje kampanjo, s katero želi
ozaveščati podjetja, da bi uvajala ustrezne zaščitne ukrepe, delavce pa, da bi
se teh ukrepov držali tako pri delu kot pri prostočasnih dejavnostih.
V zunanjem delovnem okolju med
najpomembnejše sodijo organizacijski
ukrepi, s katerimi se delo organizira tako, da se skrajša čas
izpostavljenosti soncu med 10. in 16. uro, sem sodijo zgodnejši začetek dela,
deljen delavnik, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na
prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci, kjer je to mogoče. Zelo
učinkovit ukrep je lahko oprema delovišča in delovnih strojev s premičnimi
oziroma fiksnimi senčniki ali zastori. V vsakem primeru pa je treba delavcem
omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in tudi
daljši odmor za malico. V teh senčnih »oazah« naj bodo na voljo osvežilne brezalkoholne
pijače, najbolje sveža voda.
Kljub organizacijskim ukrepom je potrebna
tudi ustrezna zaščitna obleka, ki
vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Oblačila naj bodo
ohlapna in lahka, da omogočajo zračenje telesa, vendar hkrati dovolj gosto
tkana, da ne prepuščajo UV-sevanja. Z izobraževanjem, nadzorom in opozarjanjem
je treba zagotavljati, da bodo delavci ta priporočila upoštevali in ne bodo
delali brez majice, s kratkimi rokavi ali v kratkih hlačah. Med osebno
varovalno opremo pri delu na soncu sodijo tudi pokrivala, ki naj zagotavljajo
čim boljšo zaščito glave in hkrati omogočajo tudi zaščito nosu, uhljev, vratu,
zatilja in ramen. UV-sevanje povzroča tudi okvare oči, zato se delavcem na
prostem priporoča uporaba sončnih očal z zaščito pred sevanjem UVA in UVB, ki
se morajo tesno prilegati, da preprečijo sevanje v oči tudi od strani. Dele
telesa, ki jih z osebno varovalno opremo ni mogoče varovati pred sončnimi
žarki, predvsem obraz, bi morali zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem
najmanj 30, vendar je to le dopolnitev vsem preostalim ukrepom.
Glede na podatke iz registra raka, ki ga
vodi Onkološki inštitut, za kožnim rakom
vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo
obliko približno 600. Okoli 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi
umre. Če k temu dodamo še sončne
opekline in tveganje zaradi dela pri
visokih temperaturah, od poškodb pri delu do zdravstvenih težav zaradi
dehidracije in pregretja telesa, je argumentov za pravočasno ukrepanje več kot
dovolj.
K boljšemu zavedanju delodajalcev in
delavcev o pomenu preprečevanja izpostavljenosti UV-sevanju in visokim
temperaturam želi KIMDPŠ UKC Ljubljana prispevati s projektom Varno delo na
soncu, ki je v ta namen v sodelovanju z Združenjem
slovenskih dermatovenerologov pripravil tiskana izobraževalna gradiva,
videogradivo in spletno podstran (http://www.cilizadelo.si/varno-delo-na-soncu.html)
ter prikaz vzorčnega delovišča v gradbeništvu. Kampanji se letos pridružuje
tudi Dermatovenerološka klinika UKC
Ljubljana, ki opozarja na pomen osveščanja o škodljivih učinkih sončnih
žarkov na zdravje ter na zaščito pred UV-sevanjem pri gibanju in prostočasnih
dejavnostih na prostem.