Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu, ki ga obeležujemo
28. aprila, opozarjamo na pomen zdravega psihosocialnega delovnega
okolja kot enega od pomembnih dejavnikov varnosti in zdravja pri delu.
Mednarodna organizacija dela ob dnevu, ki poteka pod geslom Zagotovimo zdravo psihosocialno delovno okolje poudarja,
da lahko na varnost in zdravje delavcev poleg fizikalnih, kemijskih in
bioloških dejavnikov negativno vplivajo tudi psihosocialni dejavniki
delovnega okolja, kot so pretirana delovna obremenitev, nejasnost zahtev
in pričakovanj pri delu, neustrezna organizacija dela in delovnega
časa, nizek nadzor nad lastnim delom, pomanjkljiva podpora nadrejenih in
sodelavcev, neenakopravna obravnava, slabo upravljanje organizacijskih
sprememb, pomanjkljiva komunikacija, slabi medosebni odnosi ter
dopuščanje nasilja, nadlegovanja in drugih negativnih vedenj na delovnem
mestu.
Številne raziskave potrjujejo, da takšni dejavniki
povečujejo stres, povezan z delom, vplivajo na razvoj depresije in
anksioznosti, prispevajo k nastanku srčno-žilnih bolezni ter povečujejo
tveganje za prezgodnjo umrljivost. Psihosocialna tveganja so povezana
tudi z večjo bolniško odsotnostjo, prezentizmom, večjo fluktuacijo
delavcev ter večjo verjetnostjo nezgod pri delu in prezgodnjim
izstopanjem s trga dela zaradi invalidnosti.
Zato je pravočasno
prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj pomemben del
sodobnega pristopa k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu.
Preprečevanje psihosocialnih tveganj temelji na sistematični oceni
tveganj, izboljševanju organizacije dela ter aktivnem sodelovanju
vodstva, delavcev, strokovnih delavcev za varnost pri delu in izvajalcev
medicine dela. Zdravo psihosocialno delovno okolje temelji predvsem na
jasni organizaciji dela, ustreznih delovnih obremenitvah, spoštljivi in
odprti komunikaciji, podpori vodstva in sodelavcev, vključevanju
delavcev v odločanje ter preprečevanju nasilja, nadlegovanja in drugih
negativnih vedenj na delovnem mestu.
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana v sodelovanju z glavnim partnerjem Nacionalnim
inštitututom za javno zdravje izvaja Celosten pristop k varnosti in
zdravju pri delu (CP VZD), ki podpira sistematično izboljševanje
varnosti in zdravja pri delu ter krepitev kulture varnosti in zdravja
pri delu v delovnih organizacijah in širši družbi. V projektu bo
oblikovan tudi predlog ukrepov za učinkovito ocenjevanje psihosocilanih
tveganj in izboljšanje psihosocialnega delovnega okolja.
Več na tej povezavi