Aktualno

Novice

Zaščita pred soncem pomembna tudi v zgodnji jeseni

Slovenski dermatologi v svojih ordinacijah opažajo povečan obisk oseb z močno zagorelo kožo in sončnimi opeklinami, ki so nastale pri delu in športnih dejavnostih na prostem. Zato je pomembno, da tudi v zgodnji jeseni upoštevamo zaščitne ukrepe pred vplivom škodljivih sončnih žarkov, pa tudi pred negativnimi posledicami visokih temperatur.

V delovnem okolju so najpomembnejši ukrepi, s katerimi skrajšamo čas izpostavljenosti soncu med 10. in 17. uro, zlasti pa v štirih opoldanskih urah. Sem sodijo zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci. Zelo učinkovit ukrep je oprema delovišča in delovnih strojev s premičnimi ali fiksnimi senčniki ali zastori. Delavcem je treba omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in daljši odmor za malico ter vselej na voljo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje vodo. Na podoben način je mogoče organizirati tudi vadbo in športne prireditve na prostem. Načrtovati jih je treba ob zgodnejših jutranjih urah ali pozno popoldne, v naravni ali umetni senci, ob tem pa poskrbeti za svežo vodo.

Poleg tega je pri delu na prostem potrebna tudi ustrezna obleka, ki vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Oblačila naj bodo ohlapna in lahka, da omogočajo zračenje telesa, vendar hkrati dovolj gosto tkana, da ne prepuščajo UV-sevanja. Z izobraževanjem, opozarjanjem in nadzorom je treba zagotavljati, da delavci ta priporočila upoštevajo. Med varovalno opremo pri delu na soncu sodijo še pokrivala z dodatkom za zaščito uhljev, vratu, zatilja in ramen. Dolgi rokavi in dolge hlače ter ustrezno pokrivalo se priporočajo tudi udeležencem vadbe in športnih prireditev na prostem. Zaradi UV-sevanja so pogoste tudi okvare oči, zato se pri delu in športnih dejavnostih na prostem priporoča uporaba sončnih očal z zaščito pred sevanjem UVA in UVB. Dele telesa, ki jih drugače ni mogoče varovati pred soncem, bi morali zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več. Kremo je treba na debelo nanašati na kožo že pred začetkom izpostavljanja soncu ter nato na vsaki dve uri, ob obilnem znojenju in brisanju kože pa še pogosteje.

Sončne opekline so le kratkotrajni vidni znak poškodb zaradi nezaščitene izpostavljenosti UV-sevanju, ki se ob dobri obnovitveni sposobnosti kože pozdravijo same. Poškodbe kože pa nastajajo tudi ob razvoju zagorelosti in se nalagajo, z leti lahko pride do pospešenega staranja ter nastanka predrakavih sprememb in kožnega raka. Po podatkih registra raka pri Onkološkem inštitutu za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre. Sončno sevanje lahko povzroči tudi opekline oči in razvoj očesnih bolezni, ki ogrozijo vid (npr. siva mrena očesne leče).

Poleg UV-sevanja delavce in športnike na prostem ogroža tudi dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, še posebej če je ta v kombinaciji s telesnim naporom, saj lahko pride do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi do vročinske kapi, poveča se tveganje za nezgode pri delu.