Rezultati raziskave, ki je bila opravljena med delavci Mure v letih 2012 in 2013, so pokazali, da je proces prestrukturiranja
podjetja potekal na način, ki je imel škodljive posledice za delavce in njihovo zdravje. Odnosi med vodstvom in delavci so se v obdobju tik pred stečajem
v letu 2009 glede na obdobje pred letom 2008 močno poslabšali. Čeprav so se odnosi v
letu po stečaju izboljšali, so bili še vedno slabši kot pred
prestrukturiranjem. V obdobju tik pred stečajem so se v primerjavi z
obdobjem pred letom 2008 (pred prestrukturiranjem) pomembno poslabšali
tudi
odnosi med sodelavci. Odnosi med sodelavci v obdobju po stečaju se
niso vrnili na raven odnosov iz leta 2008.
Podobno se je zgodilo tudi z zaupanjem v vodstvo podjetja, ki je
značilno upadlo v obdobju tik pred stečajem in se tudi po stečaju ni
vrnilo na raven zaupanja pred letom 2008. Sodelovanje delavcev pri odločanju je bilo zelo slabo oz. ga
praktično ni bilo, vseeno pa je bila v obdobju pred prestrukturiranjem
možnost sodelovanja večja kot tik pred stečajem in tudi kot po stečaju.
Podobno je bilo tudi z obveščanjem delavcev o dogajanju v podjetju, saj
so anketiranci navajali, da so bili v obdobju tik pred stečajem še
slabše obveščeni kot pred prestrukturiranjem in po stečaju, delavci so informacije
najpogosteje pridobivali iz medijev in od sodelavcev.
V primerjavi z drugimi raziskavami o zdravju med splošno populacijo so Murini delavci v času raziskave slabše ocenjevali svoje zdravje, kar dve tretjini
jih je namreč svoje zdravje ocenilo kot slabo ali zadovoljivo,
pogosteje pa so poročali tudi o boleznih, ki jih lahko povežemo s
posledicami stresa: povišan krvni tlak, povišan holesterol v krvi, rana
na želodcu ali dvanajsterniku, sladkorna bolezen in depresija.
Bolezensko stanje pa se jim je med prestrukturiranje leta 2009 pogosto
poslabšalo. Pri primerjavi zbolevnosti naših anketirancev z rezultati raziskav v
splošni populaciji še posebej izstopa depresija. Za depresijo se je
kadarkoli v življenju že zdravila četrtina naših anketirancev,
med stečajem pa se je zdravstveno stanje poslabšalo slabi polovici
obolelih za depresijo.
Na slabo duševno zdravje anketirancev kaže tudi podatek, da jih je skoraj 14 % že pomislilo na samomor, dve tretjini izmed njih se je o tem z
nekom tudi pogovorilo, z osebnim zdravnikom ali kom drugim v
zdravstvenem domu, s partnerjem ali sorodnikom, kar tretjina pa tega ni zaupala nikomur. Polovica anketiranih
je poročala, da nima nobenih pomembnih načrtov za prihodnost zase in za
svojo družino.
Spodbuden podatek pa je, da imajo anketiranci dobre socialne vezi in
da jih ima kar 95,4 % nekoga, na kogar se lahko obrnejo po pomoč tako v
čustvenih kot tudi finančnih težavah. Največkrat je to zakonec/partner,
drugi član družine ali prijatelj.
Podatke raziskave smo predstavili na novinarski konferenci, ki je bila 12. februarja 2016 v Murski Soboti. K sodelovanju na konferenci smo povabili tudi štiri Murine delavke, njihove zgodbe si lahko ogledate na povezavi:
https://vimeo.com/155300838